PRORAČUN

Proračun 2012

Kolegom svetnikom in javnosti, pred potrditvijo Osnutka Proračuna za leto 2012

K 9. točki dnevnega reda 9. seje OS Občine Tržič

Francoske in avstrijske obveznice so dosegle rekordne obrestne mere. Tudi nizozemske in finske vrednosti obveznic dosegajo vse višje mere obresti, ki jih morajo vlagatelji plačati, ko investirajo v dolžniške papirje. Slovenske obveznice niso nič na boljšem. Nekateri bi PIIGSu že radi dodali še en S.

Tisti, ki imajo denar ( v različnih oblikah) se ukvarjajo z vprašanjem, ali naj evre zamenjajo za dolarje, švicarje, zlato, zemljo, stanovanja ali jim bo na koncu vse pobrala revolucija. Časi se spreminjajo in tisti, ki tega do danes niso opazili, bodo v prihodnje v težavah. Kasneje se jim bo posvetilo, težje jim bo. Časi konjukture so mimo. Morebiti ne za vedno, sigurno pa za daljše obdobje. Če se bo trend tiskanja denarja brez podlage, trošenja sredstev, ki jih nikoli ni bilo, neizmernega bogatenja elit nadaljevalo – potem je edina možna varianta tista zadnja, ki jo je napovedal več kot stoletje nazaj tovariš Karl Marx.

Želim vzpodbuditi Tržič, da po šahovsko pogleda pet potez vnaprej. Želim, da Tržič odreagira drugače, hitreje, bolje od drugih, kar bo v težkih časih pomenilo konkurenčno prednost. Tržič ima možnosti, voljo in delavne občane. Le tisti, ki upravljajo z našim skupnim premoženjem, morajo pripraviti podlage.

Žal so minili časi, ko je mogoče razvoj dokazovati z zamenjavo cevi in obnavljanjem bolj ali manj dobrih cest (z nekaj redkimi izjemami). Tisti, ki ne vidijo, da se je svet začel premikati drugače (predvsem gospodarstvo), so zaspali. Šok jih bo prebudil iz zimskega spanja ali zasanjanega gledanja v ogledalo. Morebiti imajo preveč dela s tem, da gledajo, kako bodo postali še bogatejši. Ampak, kot sem rekel; prej ali slej bo vse šlo – na tak, ali drugačen način.

Tudi Nobelovci, nagrajeni za ekonomijo že svetujejo, da je najzanesljivejša investicija prav v rodovitno zemljo in v znanje, ki bo omogočilo preživetje. Tržič ima vire. Ali jih bo začel koristiti pravočasno ? Ali bo vlagal v zgoraj omenjeno znanje ? Bo pravočasno spoznal, kaj je za občane res dobro ? Počasi moramo začeti opuščati ideje o turizmu, z upanjem, da bodo, kot turisti prihajali k nam ljudje od drugod, z željo naučiti se delati, kot to delamo mi.

Živinoreja, sadjarstvo, obdelovanje rodovitne zemlje, gozdarstvo, vodni viri… To so po mojem aktivnosti, ki jih je potrebno spodbujati. Od danes naprej.

Vsakih 100 kubikov lesa pomeni eno delovno mesto. Na leto v Sloveniji izgubimo zaradi ne-predelave lesa 20 do 30 TISOČ delovnih mest ! Kdor se je že peljal po avstrijskih dolinah proti Zeltwegu, ga je bolelo pri srcu, kot boli mene vsakič, ko se peljem tam mimo. Letni posek pri nas je tri, namesto načrtovanih 7 milijonov kubikov lesa. In kje imajo Avstrijci locirane žage in predelovalnice lesa ? Prav na področjih, kjer je največ lesa. na področjih, ki so podobna Tržiču in okolici.

Ampak – Tržič gleda mačehovsko na delovna mesta in na gospodarstvo. Vsi podatki, ki sem jih že navajal leto in dan nazaj o tem, da smo med Gorenjci zmagovalci po številu brezposelnih, da imamo drugo najnižjo neto plačo na Gorenjskem (za Bohinjem), da se iz Tržiča vozi na delo vsak dan več, kot 3500 občanov, da smo na repu Slovenije, če primerjamo neto plače med upravnimi enotami, vse to in še marsikaj, Tržičanom ni zadosti, da bi kaj spremenili. Ko se pojavi nekdo z denarjem, ki želi investirati, ki želi odpreti dodatna delovna mesta, zanj ne najdemo lokacije ! Žirovnica, Vučji dol, Črenšovci… so od nas naprednejši. zavedajo se, kaj pomeni delovno mesto. V Srbiji, ki je gospodarsko nerazvita po naših merilih, imajo toliko pameti in modrosti, da se župani med seboj skoraj tepejo, ko gre za to, v kateri občini bo Gorenje odprlo novo tovarno. Ker vedo, kaj to prinaša lokalni skupnosti. V Srbiji občina odkupi zgradbo in jo na obroke proda morebitnemu investitorju iz tujine, ki je pripravljen odpreti tovarno. Kaj šele v Nemčiji, na Nizozemskem, na Finskem !

V Tržiču je pomembno, da proračun ostane tak, kot je bil lani, z nekaj odstotnimi točkami gor ali dol pri določenih postavkah.

Nihče pa ne opazi, da bo proračun potrebno spremeniti v celoti. Da so se prioritete spremenile. da je konjuktura mimo. Da tokratna krivulja recesije ne bo imela oblike ozkega hriba in doline. Dolina bo široka. Širša od najširše tržiške doline.

Zato predlagam, da proračun zagotovi sredstva za industrijsko cono. Če bo kdo še hotel in mogel investirati, mora investirati v Tržič. Če smo modri, bomo mi kupili zemljo, jo uredili in jo takim malodane poklonili. Ta ideja bo nasmešek na obraz privedla le tistim, ki se preveč gledajo v ogledalo in nimajo časa brati vodilnih svetovnih časopisov s področja ekonomije ali sobotne priloge Dela ter tako ne vedo, kaj pravijo Nobelovi nagrajenci s področja ekonomije.

Tržič mora spodbuditi vse, ki se hočejo ukvarjati s pridelavo hrane. Cilj nam mora biti samozadostna oskrba. Pogoje imamo. Ali imamo tudi dovolj modrosti ?

Prihodnost bo pozabila, kdo je postavil športno dvorano, kdo je zamenjal več cevi. Prihodnost se bo spomnila tistih, ki bodo pravočasno opazili spremembe in, ki bodo reagirali prej kot ostali.

Matjaž Hrgović

V Tržiču, 20.11.2012

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

*