Home » Dogodki, Politika, Vroče » Vloge starejših v moderni družbi

Vloge starejših v moderni družbi

V Ljubljani se je jeseni zaključil uvodni del s strokovnimi prispevki Konference o položaju starejših, ki jo organizirata evropski poslanec dr. Igor Šoltes (Skupina Zelenih/ESZ) in Zveza društev upokojencev Slovenije. Starostna struktura prebivalstva se zelo hitro spreminja, družba postaja dolgoživa. Pričakovano trajanje življenja se podaljšuje, delež starejših od 65 let narašča. V prihodnjem desetletju se bo demografska podoba družbe precej spremenila, čemur se bo nujno prilagoditi.

 

Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je v uvodnem nagovoru opozoril na občutljivo področje skrbi za starejše, zaradi česar ima projekt Starejši za starejše poseben pomen: »Starejši morajo v svojem domačem okolju preživeti čim več dni, zato je nujen sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo ustrezno uredil področje oskrbovanja tistih, ki potrebujejo pomoč

 

Dr. Igor Šoltes, Evropski poslanec Skupine Zelenih / ESZ je izpostavil, da smo se znašli na pomembnem razpotju. Zdi se, da je bila družba nekdaj bolj povezana, tudi zaradi vloge, ki so jo imeli starejši. Razprava o tem, na katerem križišču družbenega razvoja smo zavili na napačno smer, je nujna, pravi vzrok pa tiči predvsem v zanikanju pomena medčloveških odnosov: »Medčloveški odnosi so vezivo, močnejše od vsakega zla, to je moč, ki dviguje družbo, močnejši kot so odnosi, močnejša je skupnost, družba. Tudi v Sloveniji včasih nekritično sprejemamo postulate razčlovečene družbe, ki ne razume sporočil naših prednikov. Materialne dobrine in potrošništvo sta prevladala nad odnosi in razrahljala vezi med ljudmi. Pojavila se je izguba družbenega položaja, moralna kriza, nastala so nova razmerja in novi centri moči in žal v njih ni glasov tistih, ki bi morali biti slišani,« je opozoril.

Dolg, ki ga nosimo s seboj vsa leta, od osamosvojitve Slovenije, je nedorečeni družbeni dogovor, ki bi moral temeljiti na spoštovanju, dostojnosti, partnerstvu, danes pa bi ga potrebovali bolj kot kadarkoli prej: »Erozija vrednot se postavlja kot vprašanje naše prihodnosti. V kakšni družbi želimo živeti in v kakšni družbi bodo odraščale prihodnje generacije? Družbene skupine, ki so potisnjene na obrobje in se jih skuša predstaviti kot breme, so pravzaprav dragoceni del družbe, kar bi morali spoštovati. Ustrezen družbeni odgovor nas bo zavaroval pred trgom moči, ki skuša ustvarjati monopole in napetosti med družbenimi skupinami. Kot družba se moramo zavedati pomena in vloge starejših, zato naj se o pravicah in položaju starejših ne odloča brez glasu starejših! V tej skupini obstaja tako potrebna empatija in sočutje do sočloveka, zato je treba gibanjem kot je Starejši za starejše dati ustrezno težo, tudi v sistemskem in finančnem oziru. Prej kot se bo država tega zavedala, prej bomo postali bolj človeška družba.«

 

Nerazumevanje staranja je globalno, je opozorila, Strokovni svet ZDUS in Upravni svet AGE platform Europe in dodala, do bo leta 2030 na svetu več ljudi nad 60 let kot pa tistih pod 10 let starosti. Negativni odnosi do starejših zelo slabo vplivajo na zdravje, saj tisti, ki živijo v nespodbudnem okolju, živijo kar 7,5 let manj: »Evropske nevladne organizacije opozarjajo, da starejši nismo enotna brezoblična masa, smo ljudje, različni v svoji individualnosti, s svojimi željami. Zavedati se moramo svojih potencialov, naše izkušnje bogatijo vse generacije. Diskriminacije, zanemarjanje, slaba podoba staranja, kršenje pravic in zlorabe, so tisti, na katere je treba javno opozarjati vsak dan! Poleg tega je osamljenost starejših eden od fenomenov, ki je družbeno vse bolj prisoten in povzroča celo več smrti kot debelost.«

Spregovorila je tudi o boju proti staromrzništvu (ageizm), ki ga opredeljujejo trije elementi: stereotipi, predsodki in diskriminacija: »Staromrzništvo je zasidrano v vseh porah življenja, na vseh pomembnih področjih. Odnos do starejših se gradi vse življenje, tega se moramo zavedati. Tudi zato smo ob 70. obletnici Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki bo 10. decembra letos, sprožili kampanjo Enako staranje – človekove pravice se s starostjo ne zmanjšujejo

 

Mija Pukl, podpredsednica ZDUS in podpredsednica Sveta za dolgoživo družbo pri Vladi RS, je dejala, da so Memorandum ZDUS 2018, Strategija dolgožive družbe in Koalicijska pogodba trije ključni dokumenti, na katerih lahko dela ZDUS konkretne aktivnosti in marsikaj tudi doseže. Zavedanje o demografskih izzivih vseh pristojnih institucij in družbe kot celote je bistvenega pomena za ustvarjanje pozitivnih pogojev za sožitje med generacijami in dostojno staranje v dolgoživi družbi. Memorandum 2018 postavlja predvsem pred Vlado konkretne predloge in zahteve, kako reševati materialni in socialni položaj starejših, jih vključevati v družbo, uporabiti njihova znanja, sposobnosti in izkušnje ter jim ustvarjati dostopen bivanjski standard: »Demografski trendi so zastrašujoči, ne zato, ker bo veliko starih, temveč zato, ker moramo preseči stereotipe, ki veljajo za starejše. Nujno je najti ustrezne odgovore na to, kaj storiti, da bomo v tretjem življenjskem obdobju zaželeni in koristni družbi. Usmeritve v dokumentih so zelo natančne, ministrstva pa morajo poskrbeti za akcijske načrte,« je poudarila. Spregovorila je še o klasičnem pojmovanju življenjskega cikla, ki se spreminja in opozorila na znanja, ki jih mora posameznik obvladovati tudi, ko gre v pokoj. Glede zaposlitvenih modelov je opozorila na perečo prekernost, za katero ni urejenega sistema ter ob tem izpostavila, zakaj ne bi mogli starejši po upokojitvi še aktivno delati.

 

Vera Pečnik, podpredsednica ZDUS je spregovorila o tem, da se prostovoljci na terenu vsakodnevno seznanjajo z nasiljem nad najranljivejšimi skupinami – starejšimi in otroki. Podatki kažejo, da vsak mesec doživi nasilje okrog deset ljudi, toda le eden od 24 ga prijavi. Ljudje v tretjem življenjskem obdobju želijo ostati doma, toda podatki kažejo, da se nasilje doma povečuje. Varovalni dejavniki so premalo učinkoviti, zato moramo spregovoriti o tem, da bi bila socialna mreža razpeta med vsemi, da bi zagotavljali ljudem dobro zdravje, pozitivno naravnanost do življenja in ne nazadnje, da bi se okrepile skupnosti in pomagale k razbremenitvi oskrbovalcev: »Nasilje je nekaj, česar ne bi smelo biti. Oblik nasilja je ogromno, prostovoljci na terenu, ki poslušajo zgodbe ljudi, se zavedajo, da pogosto domači tisti, ki zapirajo vrata pred prostovoljci, starejši pa pomoč potrebujejo in si jo želijo. Zakon o preprečevanju nasilja iz leta 2008 je dobra osnova, a psihično nasilje je težko prepoznati, tudi posameznik ga prikriva, najhuje je prav v družini, saj je ljudi strah in sram. Prisotne so tudi finančne zlorabe, marsikateri upokojenec se sooča s krajo pokojnin, imovine, pri tem pa je nemočen. Pri tem je še dodatno pereč podatek, da je vsak šesti upokojenec reven,« je zaključila.

 

Dr. Andraž Rangus iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je dejal, da bodo sistemi socialne varnosti in njihovo financiranje v prihodnosti postavljeni pred več izzivov. Staranje prebivalstva ter učinki digitalizacije prav zagotovo sodijo med njih. »Svet se stara neizmerno hitro, Slovenija je postala velesila v staranju, smo sedma najstarejša družba na svetu! Kmalu se bomo pridružili klubu superstarih, ob boku Nemčiji, Japonski, Italiji, kjer je vsak 5. prebivalec starejši od 65 let. Zdrava leta življenja se podaljšujejo približno enako hitro kot se podaljšuje življenje. V dveh življenjskih obdobjih, v mladosti in starosti smo odvisni od srednje generacije. Ključno pa je, koliko časa traja delovna aktivnost gledano z vidika časa od upokojitve do konca življenja. V Sloveniji za vsakih deset let, ki jih preživimo v službi, šest let preživimo v upokojitveni dobi.«

Medgeneracijsko sodelovanje pomeni, da si vsaka generacija zasluži enako kot predhodna, ne več, ne manj. Odhodki za socialno varnost se bodo višali, dolgotrajna oskrba sedaj znaša 1 % BDP, v nekaj letih pa bo znašala že 2 %, kar pomeni 100 % več. Odhodki za pokojnine bodo strmo narasli po letu 2025.  Ob tem je navedel podatek, da so Grkom v času finančne krize znižali pokojnine od 14 do 44 odstotkov: »Ne sme priti do erozije pravic, ko se posameznik upokoji! Temeljna načela socialne države je treba spoštovati, medgeneracijska pogodba mora imeti jasno določene pravice in obveznosti posamezne generacije, primerna višina dohodka in socialna varnost morata biti zagotovljeni, ukrepi pa morajo upoštevati vzdržnost pokojninskega sistema,« je zaključil dr. Rangus.

 

Dekanja Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani, je povedala, da podatki za Slovenijo kažejo, da je stopnja tveganja revščine žensk višja od revščine moških v skoraj vseh starostnih obdobjih, še posebej pa se razlike pokažejo po 60. letu starosti, kar je povezano tudi s pokojninami in ženskimi delovnimi zgodovinami. Horizontalna in vertikalna spolna segregacija na trgu dela, zaporedna obdobja koriščenja starševskega dopusta, bolniške odsotnosti, pomanjkanje možnosti za usklajevanje dela in skrbstvenih obveznosti ter ovire, povezane z vračanjem na trg dela po koriščenju starševskega dopusta, vplivajo na slab položaj žensk v starosti: »Revščina ni posledica ekonomskih kriz, ampak ravnanj države in strategij za uravnavanje družbenih neenakosti. Prepad med revščino moških in žensk je v starosti precej večji kot v mladosti. Ena od primerjav v EU kaže, da je stopnja tveganja revščine žensk v Sloveniji precej višja kot drugod po Evropi, sploh je akutna po 75. letu starosti. Starejši ljudje, ki živijo sami, imajo ekstremno visoko stopnjo tveganja revščine. Pokojninska vrzel med spoloma je v Sloveniji zelo visoka, kar 24-odstotna. Ženske imajo bolj razgibano zaposlitveno obdobje, več izhodov iz dela, da lahko skrbijo za družinske člane, porodniške, bolniške dopuste za otroke, t. i. družbeno-reproduktivno delo pa se v pokojnini ne pozna. Ženske vse več opravljajo neplačano delo tudi na svojem delovnem mestu, saj obsežnega dela ne zaključijo v osmih urah, delo nosijo domov, neplačano delo, ki je že tako prisotno v zasebni sferi, se prenaša tudi v delovno sfero. Ena tipičnih panog, kjer se to dogaja, je trgovina. Pretvarjamo se, kot da naš svet ni spolno specifičen, a temu v realnosti ni tako!«

V drugem delu konference se bo odvila še okrogla miza, na kateri bodo sogovorniki z udeleženci iskali odgovor na vprašanje, kako smo pripravljeni na izzive dolgožive družbe.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.