Rešimo reko Muro

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je danes zjutraj na predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja naslovil poziv k zaustavitvi načrtov za gradnjo hidroelektrarn na reki Muri. V pozivu je dr. Šoltes premierja opozoril, da lahko gradnja hidroelektrarn povzroči številne daljnosežne in nepovratne posledice za naravo, biotsko raznovrstnost, kulturno krajino, turizem in močno oškoduje že tako prizadeto regijo.

»Pozivam vas, da prisluhnete argumentom civilne družbe, nevladnih organizacij, stroke in lokalnega prebivalstva ter zaustavite načrte za izgradnjo hidroelektrarn. Mura je edinstvena reka, še ena redkih v Evropi in kot tako jo moramo tudi ohraniti in zaščititi za prihodnje generacije. Prepričan sem, da priložnosti za razvoj niso v izčrpavanju narave, ampak v njenem ohranjanju,« je izpostavil.

Spomnil je, da gre za območje Nature 2000 in zapisal: »Z izgradnjo HE Hrastje-Mota, ki je načrtovana kot prva, bi nepovratno in trajno uničili edinstven rečni ekosistem, s čimer bi kršili tudi evropsko naravovarstveno in vodno zakonodajo. Še več, z zgraditvijo celotne verige hidroelekrarn bi uničili celoten slovenski del Mure, ki za zdaj še prosto teče, in ga za vedno spremenili v verigo akumulacij brez življenja.«  Opozoril je tudi na to, da so bili v dosedanjih postopkih nevladne organizacije in civilna družba povsem spregledani.

Izpostavil je, da je treba tudi obnovljive vire energije presojati glede na učinke na okolje in zdravje ljudi. »Niso vse vrste obnovljivih virov energije smiselne za vsa območja in vse primere. Še zlasti pa težko verjamemo argumentu o trajnostni energiji takrat, ko to hkrati pomeni tudi nepopravljive posege v naravo, okolje, življenjski prostor ljudi, ki bodo na dolgi rok povzročili izrazito več škode kot prinesli koristi,« je poudaril dr. Šoltes.

V pozivu je dr. Šoltes opozoril na že tako slabe gospodarske, socialne in zdravstvene kazalce v regiji ob Muri, ravno ohranjena narava pa je izjemna priložnost za razvoj novih delovnih mest. »Prebivalstvo, organizacije in lokalne oblasti razvoj regije vidijo predvsem v usmerjanju v kmečki, zdraviliški, poslovni, kolesarski, vodni, kulturni in naravoslovni turizem. Zato je neodgovorno vztrajati na načrtih, ki so v nasprotju z lokalnimi strategijami ter pomenijo dodatno poslabšanje gospodarskih priložnosti te depriviligirane regije,« je izpostavil.

Ob koncu je dr. Šoltes spomnil še na zavezo vlade k vzpostavitvi UNESCO-vega biosfernega območja, ki povezuje Slovenijo, Avstrija, Madžarsko, Hrvaško, Srbijo in se zaradi svoje izjemne naravne lepote in biološke raznolikosti upravičeno imenuje »Evropska Amazonka«. »Ob tem se sprašujem, ali podpora mednarodni zaščiti tega območja ne pomeni zelo očitnega neskladja s hkratnimi načrti za izgradnjo hidroelektrarn na tem istem območju?« je izpostavil v pozivu.

 

Natalija Ferlež

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

*