Home » Dogodki, Kultura, Zabava » 35. Festival Radovljica

35. Festival Radovljica

Za nami so že prvi štirje koncerti letošnjega Festivala Radovljica, ki so občinstvu predstavili 4 zanimive teme: Monteverdijeve madrigale, glasbo Giueseppe Tartinija, Schubertove samospeve ob spremljavi zgodovinskega klavirja ter speve iz staroislandskega epa Edda, s katerimi sta včeraj zvečer navdušili Hanna Marti in Mara Winter. Kaj nas čaka to soboto in nedeljo?

Kakor v zadnjih letih je tudi letos kar polovica sporedov ali zasedb nastala prav za festival. To prinaša veliko dodatnega dela, česar poslušalec morda niti ne opazi, daje pa festivalu drugačno težo in svežino, ki je ni mogoče doseči na drugačen način. Spored je raznoličen, a ne naključen: dolgo vrsto sodobnih vizij zelo stare glasbe nadaljujejo nove glasbene rekonstrukcije spevov iz staroislandske Edde, po Schubertovem Zimskem popotovanju in Schumannovi Pesnikovi ljubezni je letos na vrsti Lepa mlinarica, v ciklu Bachove glasbe, ki smo ga začeli predlani z Umetnostjo fuge in ga lani nadaljevali z Glasbeno daritvijo, bomo na dveh koncertih slišali partite iz prvega dela zbirke Clavier-Übung. Na sporedu je manj znana glasba 20. stoletja, Monteverdi in Telemann ob letošnjih obletnicah, po več letih usklajevanja pa tudi prve sodobne izvedbe polifonije iz glasbenih zbirk ljubljanskega škofa Hrena. S Slovenijo so povezane tudi Tartinijeve sonate, doslej skoraj neznani repertoar in glasbila pa predstavljata koncerta francoske glasbe za baročno lajno in Zorzijevih zapisov glasbe za pihala in trobila.

Domen Marinčič, Umetniški vodja 35. Festivala Radovljica 2017

 

Sobota, 12. avgusta, ob 20.00, Radovljiška graščina GEORG PHILIPP TELEMANN – NAD VSO HVALO Stefan Temmingh, kljunasta flavta Domen Marinčič, viola da gamba Gregor Fele, violončelo Andrea Marchiol, čembalo.

Peti koncert festivala bo posvečen komorni glasbi Georga Philippa Telemanna, predvsem triosonatam za kljunasto flavto in violo da gamba. V kvartetu z glasbeniki iz Slovenije in Italije bo nastopil znani južnoafriški flavtist Stefan Temmingh. Telemann je za življenja veljal za najpomembnejšega nemškega glasbenika in sodobniki so posebno cenili njegovo komorno glasbo. Znani hamburški glasbeni teoretik Johann Mattheson je leta 1740 zapisal: »Lullyja slavijo, Corelli hvaliti pusti se nemalo, le Telemann se povzdiguje nad vso hvalo.«

 

Nedelja, 13. avgusta, ob 20.00, Cerkev Marijinega oznanjenja, Velesovo (Adergas) POZNORENESANČNA POLIFONIJA IZ HRENOVIH KODEKSOV INGENIUM ENSEMBLE Zala Strmole, Monika Fele, sopran Blaž Strmole, Domen Anžlovar, Martin Logar, Gašper Banovec, tenor Matjaž Strmole, bariton Jan Kuhar, bas Dušan Kranjc, Tin Cugelj, Matic Kovač, Stefan Konzett, Adrian France, renesančne pozavne Tomaž Sevšek, orgle HARRY VAN DER KAMP, bas, glasbeno vodstvo Spored: Lambert de Sayve, Orlando di Lasso, Jacobus Handl – Gallus, Costanzo Porta, Claudio Merulo, Francesco Stivori, Annibale Padovano.

V nedeljo, 13. avgusta, bo na festivalu nastopila največja zasedba zadnjih let. Vokalni ansambel Ingenium Ensemble v razširjeni zasedbi, ansambel renesančnih pozavn in orglavec Tomaž Sevšek bodo izvajali poznorenesančno polifonijo iz Hrenovih kodeksov. Korne knjige, ki so bile nekoč last ljubljanskega knezoškofa Tomaža Hrena, vsebujejo liturgično glasbo italijanskih in frankoflamskih mojstrov.  Pod vodstvom slavnega nizozemskega basista Harryja van der Kampa bo prvič po več stoletjih zazvenela maša za devet pevcev in pet pozavn Lamberta de Sayve, Lassov magnifikat, ki se je ohranil samo v Ljubljani, pa tudi doslej neizdani in neizvajani Gallusov motet, ki je bil nekoč del arhiva v Gornjem Gradu.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

*