Home » Dogodki, Ekologija, Gospodarstvo, iz EU, Zdravje » Od Vil do Vilic

Od Vil do Vilic

V Ljubljani se je pravkar zaključil kulinarični posvet »Hrana – pot do zdrave prihodnosti«, ki sta ga pripravila evropski poslanec dr. Igor Šoltes (Skupine Zelenih/ESZ) in Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano dr. Jože Podgoršek. Pogosto poslušamo očitke, da je slovenska hrana (pre)draga za uporabo v javnih prehranskih obratih, zato je bil namen dogodka v sodelovanju s prepoznavnimi kuharskimi mojstri, ki delijo vizijo o pomenu lokalno pridelane hrane in prisegajo na slovenske ter sezonske surovine, pokazati, da je iz surovin in hrane, pridelane v Sloveniji, mogoče pripraviti okusne dnevne obroke, skladne s smernicami o javnem zdravju in pravili, ki veljajo pri pripravi javne prehrane.

Dogodek, ki se ga je udeležilo več kot 100 udeležencev iz vrtcev, šol, bolnišnic, domov za ostarele in kmetov, je potekal v sklopu pobude za izvzetje živil iz sistema javnega naročanja, ki sta jo nedavno predstavila dr. Šoltes in dr. Podgoršek.

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je v začetku poudaril, da je namen dogodka sporočiti, da so lokalno pridelane in sezonsko uporabljene surovine in lokalno pridelana hrana bolj kakovostna, varna in zdrava izbira ter da si zaslužijo ustrezno mesto tudi v javno-prehranskih zavodih. »Javna naročila predstavljajo poglavitno oviro pri nabavi lokalno pridelanih in sezonskih surovin ter hrane v javnih prehranskih obratih. Kljub številnim spremembam zakona je najnižja cena še vedno edino merilo, kar se pozna pri kakovosti hrane, ki jo javne ustanove naročajo. Sistem javnih naročil ni namenjen samo konkurenčnosti, ampak lahko s tem varujemo tudi socialni vidik, okolje, vplivamo na demografsko sliko, krepimo tudi javno zdravstveno sliko našega prebivalstva. Če postavimo na tehtnico konkurenčnost in zdravje, enostavno moramo dati prednost zdravju. Če se pri zgodbi z lokalno hrano povežejo ministrstva, kmetje, javni zavodi in stroka ter jo izpeljejo, bi bili prvi v EU, kot smo bili prvi, ki smo pravico do vode vpisali v ustavo. To bi lahko bil model za Evropo,« je poudaril.

»Šole, vrtci, bolnišnice in drugi sorodni porabniki porabijo za živila okoli 0,5 milijarde evrov letno, zato je potencial za lokalno pridelano hrano izjemen. Naša naloga pa je, da smo še bolj ambiciozni in tudi s tem dvignemo stopnjo samooskrbe,« je zaključil dr. Šoltes.

 Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano dr. Jože Podgoršek je poudaril, da so lahko javno prehranski obrati ena od priložnosti za slovensko verigo preskrbe s hrano. »S tem se zmanjšajo pritiski največjih igralcev v tej verigi, to so trgovske verige, ki vsiljujejo nepoštene trgovinske prakse. Tudi na tak način lahko prispevamo k bolj trdni verigi,« je povedal. Opozoril je tudi nato, da je kmetijstvo generator turizma v slovenskem prostoru. »Kaj bomo delali v Sloveniji, če opustimo kmetijska zemljišča? Kaj bo s turizmom? Tukaj je velik potencial za nova delovna mesta in razvoj podeželja,« je še dodal

.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je podprl pobudo za izvzetje živil iz sistema javnega naročanja, je pa dodal, da morajo ljudje, ki v javnih zavodih naročajo hrano, razumeti, da je naročanje lokalno pridelane hrane v javnem interesu. Dodal je, da mora biti kmetijski prostor organiziran sezonsko in izven sezone. »Tekom leta 2017 bo kar nekaj milijonskih razpisov, ki spodbujajo, naj se pridelovalci združujejo in skupaj dobavljajo odjemalcem večje količine,« je še povedal minister.

 

Janez Bratovž iz restavracije JB je poudaril, da pri svojem delu v pretežni meri uporablja izdelke slovenskega porekla, prav tako pa se mu zdi zelo pomembno, da kuhar ustvarja in dela z ljubeznijo. »V javnih prehranskih zavodih pa je to včasih težko, saj so kuharji slabo plačani,« je izpostavil.

Tomaž Bolka iz gostilne Krištof je dejal, da bi v prihodnjem časovnem obdobju nekaj let lahko prešli tudi na ekološko, ne le na slovensko poreklo. V njihovi restavraciji si že dolga leta prizadevajo za jedi iz certificiranega ekološkega porekla, skrbijo za samooskrbo in za dobavo iz lokalnega okolja, pri čemer se kmetje in porabniki medsebojno spodbujajo. Poudaril je, da je treba na raznovrstne okuse navajati že otroke od malih nog.

Borut Jovan, Vrtnarstvo Valner, nekdaj restavracija Galerija okusov, je uvodoma izpostavil, da prihaja s kmetije in sam dobro ve, kako pridelati kakovostno in sezonsko hrano za okusne jedi. V Galeriji okusov so kar 80 % prehranskih izdelkov nakupovali lokalno. Povedal je, da tudi sam podpira idejo za izvzetje hrane iz javnega naročanja, ter da morajo tudi kuharji poskrbeti za motivacijo kmetov, naj zagotavljajo lokalno.

Grega Repovž iz gostilne Repovž je poudaril, da številni kuharji zelo veliko časa in truda vlagajo v izbor sestavin in da si ustvarijo mrežo dobaviteljev lokalno pridelane hrane. Z dobavitelji je pomembna redna komunikacija, pogosto pa jih tudi sami spodbujajo k pridelovanju določenih sestavin. »Tudi javni zavodi bi se morali čim bolj povezati s kmeti, se z njimi pogovarjati tudi o tem, kaj potrebujejo, v kakšnih količinah in kako določene sestavine zamenjati z lokalnimi,« je poudaril.

Matej Tomažič iz domačije Majerija je opozoril, da pri tej zgodbi ne govorimo samo o kmetu in pripravljavcih hrane, temveč tudi tistih, ki bodo to hrano pojedli. »Če govorimo o otrocih, ki so naša bodočnost, so še vedno starši tisti, ki vplivajo na njih, zato je treba angažirati tudi njih, da se aktivno vključijo v to pobudo. Pomembno je izobraževanje in ozaveščanje vseh segmentov družbe,« je izpostavil.

Po okrogli mizi je vsak kuharski mojster v kuhinji Centra kulinarike in turizma KULT316 v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana pripravil jedilnik iz lokalno in sezonsko pridelanih surovin kot model za obroke v vrtcih, šolah in drugih sorodnih ustanovah. Tudi v okviru smernic o javnem zdravju in pravil, ki veljajo pri pripravi javne prehrane, je mogoče pripraviti zdrave in okusne obroke, so se strinjali vsi udeleženci kulinaričnega dogodka, ki so tudi sami preizkusili jedi izpod kuhalnic izvrstnih slovenskih kuharskih mojstrov.

 

Natalija Ferlež, asistentka EU poslanca dr. Šoltesa

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

*