O vodi

Plakat CI voda = svoboda

CI Voda = sVOboDA

Dr. Igor Šoltes: »Ko govorimo o vodi, govorimo o naši prihodnosti, prihodnosti naših otrok in vnukov, blaginji in razvoju, položaju, ki ga bomo imeli v svetu, prihodnosti naših otrok in vnukov. Smo na prelomni točki, ko se odloča o tem, ali želimo v prihodnosti biti še vedno suverena država, ki bo sama odločala o upravljanju z veliko količino vode ali pa bomo to našo priložnost, ki nam jo je dala narava, zapravili zaradi ugajanja drugim in prepustili prihodnost naših zanamcev v roke zasebnega kapitala.«.

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je tako ob bližajočem se svetovnem dnevu voda, ki ga obeležujemo 22. marca, poudaril pomen vode kot javne dobrine in izrazil odločno podporo državljanski pobudi za vpis pravice do vode v Ustavo Republike Slovenije. Spletno peticijo v organizaciji Civilne iniciative Za Slovenijo in Svobodo, ki stoji za tem pozivom z geslom Voda=Svoboda, je do tega trenutka podpisalo že preko 48 tisoč prebivalcev Slovenije oziroma 2,3 odstotka državljanov. Če primerjamo slovensko peticijo, ki je medijsko manj izpostavljena, z zelo odmevno vseevropsko državljansko pobudo Right2Water, ki jo je podpisalo 1,88 milijona Evropejcev oziroma 0,35 odstotka vseh državljanov EU, vidimo kako močno Slovenija stoji za predlogom, da mora voda ostati naša javna dobrina in da se nikakor ne sme privatizirati.

 

Dr. Šoltes je z naslednjimi besedami podprl vpis pravice do vode v Ustavo Republike Slovenije, kar je po njegovem mnenju potrebno storiti v najkrajšem možnem času: »Vodo kot temeljno dobrino je potrebno zaščititi pred apetiti kapitala, sicer bo ta postala predmet trgovanja in delitve plena. Samo zaveze in resolucije ne pomenijo ničesar, če zaščita vode ni implementirana v ustavo in zakonodajo držav in če voda ne postane pravno varovana dobrina. Menim, da bi z vpisom pravice do vode v slovensko ustavo pokazali, da niso samo ekonomske doktrine, kot je to npr. zlato fiskalno pravilo, edino kar moramo ustavno varovati. Še toliko bolj je potrebno varovati osnovne človekove pravice, med katere nedvomno sodi tudi dostop do vode, saj gre za eno najbolj dragocenih človekovih pravic in dobrin. S tem bi bila Slovenija tudi ena prvih evropskih držav s tako določbo v ustavi in vsaj enkrat smo lahko med prvimi ter s tem tudi zgled drugim. S takšno politiko lahko Slovenija tudi zaradi svojih naravnih danosti postane vodilna država pri spremembi globalne politike glede dojemanja pravice do vode, Evropi in svetu pa s tem pošlje jasen signal, da se zavedamo, kako pomembna je voda, zlasti pitna, za prihodnost ljudi in da voda v Sloveniji ne bo tržno blago temveč javna dobrina.«

Dr. Šoltes je temu dodal še: »Zapis pravice do vode v Ustavo je seveda zgolj prvo dejanje, ki mu morajo slediti tudi druga, kot so prepoved podeljevanja koncesij za vodooskrbo prebivalstva, izgradnja vodovodne in namakalne infrastrukture, recikliranje vode na vseh ravneh, ipd. Voda je naš nacionalni in varnostni interes in slovenska politika bi se na tej točki morala poenotiti ne glede na barvo in prepričanja. Kot pravi eno izmed gesel CI Za Slovenijo in svobodo: Voda = Svoboda; Brez barve, Brez okusa in Brez lastnika.«

Odločnim pozivom za ustrezno pravno zaščito pravice do vode smo priča tudi na evropski ravni, kjer dr. Šoltes kot evropski poslanec tudi aktivno deluje, vendar pa do večjih premikov na tem področju še ni prišlo. Smo pa zato v zadnjih letih priča različnim poskusom privatizacije vode. Od zloglasne trojke, ki je zahtevala od držav, ki so se znašle v primežu mednarodnih finančnih institucij, da privatizirajo svoje vodne vire in vodooskrbo, pa vse do čezatlantskih trgovinskih sporazumov med EU, ZDA, Kanado in še nekaterimi državami, s katerimi se želi doseči, da bodo lahko multinacionalke tožile državo, če jim bo ta s spremembo zakonodaje onemogočila delovanje na njenem ozemlju.

Dr. Šoltes je nad tem že večkrat javno izrazil močno zaskrbljenost ter s svojimi aktivnostmi v Evropskem parlamentu tudi opozoril na to problematiko (spodaj objavljamo kratek pregled njegovih aktivnosti in odzivov).

 

OZADJE

Naj spomnimo, da se je evropska javnost že leta 2013, ko je bila uradno vložena evropska državljanska pobuda »Pravica do vode« (ang. Right2water), množično zavzela za to, da se v evropski zakonodaji prizna univerzalni dostop in človekovo pravico do vode. Gre celo za prvo evropsko državljansko pobudo, ki je uspešno izpolnila vse formalne zahteve iz uredbe o državljanski pobudi ter zbrala skoraj 1,9 milijona podpisov državljanov po celi Evropski uniji. Kljub temu pa do danes zakonodajni predlog še vedno ni ugledal luč sveta. »Odziv Evropske komisije na državljansko pobudo je povsem neustrezen, mlačen in neambiciozen,« je uraden odziv Komisije komentiral dr. Šoltes. Tudi zato je dr. Šoltes avgusta 2015 v zvezi s tem na Evropsko komisijo naslovil dve vprašanji, pri čemer je Komisijo spraševal, ali namerava podati zakonodajni predlog, s katerim se bo eksplicitno priznalo dostop do vode in sanitarnih storitev kot temeljno človekovo pravico ter katere ukrepe bo sprejela za trajno zagotovitev oskrbe s čisto vodo kot temeljne javne dobrine na vseh področjih politik EU. Odgovor je prejel oktobra 2015: »Odgovor Komisije je žal zelo predvidljiv, birokratski in suhoparen ter v resnici ni povedal ničesar novega, podobno kot je bilo takšno že sporočilo Komisije, ko se je ta odzvala na evropsko državljansko pobudo Pravica do vode,« je ob tem povedal dr. Šoltes.

Pomembno sporočilo pa je Evropski komisiji poslal tudi Evropski parlament, ki je z resolucijo septembra 2015 pozval Komisijo, naj z zakonodajo uredi, da bo pravica do vode vtkana tudi v in evropsko zakonodajo, prav tako pa je nujna tudi trajna izključitev storitve rabe vode iz pravil notranjega trga EU in vseh trgovinskih pogajanj (vključno aktualnih pogajanjih, kot so TTIP, CETA in TISA). »Menim, da je skrajni čas, da Komisija da prednost obravnavi takšnih zares upravičenih državljanskih pobud, ki zberejo tako množično podporo, ne pa da takšne iniciative pometa pod preprogo, kot se je že zgodilo tudi v drugih primerih, tudi pri pobudi proti sporazumu TTIP. S tem se pravzaprav ljudi odvrača od tega, da bi verjeli, da je Evropska unija demokratična celota.« je ob tem povedal dr. Šoltes.

 

Natalija Ferlež,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

*