Home » Ekologija, Gospodarstvo » Ne ravno nedolžna zgodba o semenih

Ne ravno nedolžna zgodba o semenih

Kar nekaj ljudi si je pred tole čudno pomladijo, nakupilo semena. Nekateri so, popolnoma pozitivno misleč, avtomatsko posegali po zeleno rdečih vrečkah. Skoraj nihče pa v nakupovalni naglici ni dobro prebral, od koga zares so ali kaj piše na njih. “Mislila sem, da so od Semenarne” mi je zaupala ena od njih. In to, da se ni dobro pogledalo na vrečko, je bila za marsikoga grenka. Napaka namreč.DEJ_9191

“Napako” so sicer povzročili pri podjetju Semina, ustanovitelj podjetja je SUBA seeds. Oni so tudi prodajalec semen Royal seeds za naš trg. Izvedli so precej zanimivo potezo, lahko bi rekli celo marketinško potegavščino z dizajnom vrečk. A ozadje vsega tega, pa deluje dosti bolj resno, kot samo nelegalno kopiranje dizajna.

Ko smo pisali v naši revijo, da so semena lahko dober posel in tržno blago, se je marsikdo nasmihal. Tiste male pisano rdeče vrečke naj bi prinašale dobiček? Da, prinašajo ga! Tako donosen je dobiček od prodajanja semen, da ko je italijanski partner podjetja Semenarna Ljubljana, po tihem pripravljal in računal na propad in bankrot našega podjetja, so začeli pripravljati podtalni načrt. Kot lastniki podjetja so držali figo v žepu, če ne zapišem še kaj hujšega, in ne samo, da so ga želeli izčrpati do konca, ampak še dobiti dodatni iztržek na račun imena Semenarna Ljubljana.

 

Kopiranje ali tiho uničevanje?

Namreč, iz uvoda omenjene rdečo-zelene vrečke, v rokah marsikoga od vrtičkarjev, so imele v sebi semena podjetja Royal seeds in ne od Semenarne. Ena od naših kmetijskih svetovalk, je o tem zapisala: “Glede semen Royal seeds se spomnim, da so jih omenjali na Inštitutu za trajnostni razvoj in sicer na seminarju o Šolskih eko-vrtovih, marca na Ministrstvu za šolstvo. Zgodba o tem gre tako, da ko se je pripravljal stečaj Semenarne Ljubljana, so Italijanski lastniki pohiteli in dali na trg semena v vrečkah na las podobnim vrečkam od Semenarne, vendar z drugim imenom – Royal seeds. Dizajn je zelo podoben, delal ga je isti človek, kot za semena Semenarne. Ker je dizajn tako zelo podoben, gre za “zavajanje” kupcev, saj na hitro pogledano dejansko pomisliš, da so semena Semenarnina. V njih naj bi bila italijanska semena, semena, ki jih pridelujejo italijanski delničarji Semenarne, katerim je bil interes uničiti Semenarno in prodajati svoja semena pod “Semenarnino znamko”. Tako zelo so bili prepričani v uspeh stečaja, da so semena plasirali na trg pred stečajem Semenarne, ki se potem ni zgodil. Tudi semena Semenarne so še vedno na trgu. “. Tudi članom mreže Šolskih ekovrtov je bilo poslano podobno sporočilo: “Morda ste zasledili. V nekaterih kmetijskih zadrugah in trgovinah, so se namreč pojavile vrečke s semeni pod oznako Royal seeds, ki so čista kopija Semenarninih vrečk. Bodite previdni, ko kupujete semena, in se ne pustite potegniti za nos!”.

 

Kopija dizajna se je zgodila slučajno

Pri temu projektu “kopiranja” pa ni “sodeloval” le oblikovalec, ampak za tem stoji ena od bivših uslužbenk podjetja Semenarna, ustanoviteljica podjetja Semina, Kristina Škrbec trdi, da zgodba ni tako enostavna. O nastanku teh vrečk je dejala po telefonu: “Bila sem v veliki stiski s časom. Po 20 letih službovanja pri Semenarni, sem letela na cesto. Jasno sem se počutila ogoljufano. Tudi zato, ker so nam vsem zaposlenim odvzeli lastninski delež Morala sem začeti na novo. Seveda, ker vem o tem poslu okoli semen veliko, sem si izbrala istega dobavitelja semen, kot jih dobavlja tudi Semenarni Ljubljana. Ker pa mi je zmanjkovalo časa, saj sva vse oblikovanje, z oblikovalcem, ki je delal tudi oblikovanje vrečk za Semenarno, morala končati v enem vikendu, je nastala malo preveč podobna vrečka”, torej ona. Tudi namig, o istem dobavitelju semen, naj vam ne ostane pozabljen. In dodatek: dizajn vrečk ni bil zaščiten!?

 

So semena Royal seeds sporna?

Če začnemo od zadaj, morda z najbolj pomembnim. V svojem letaku na internetu, podjetje Royal seeds ne skriva izjave, da se ukvarjajo z genetskimi modifikacijami in izboljšavami. To so njihove glavne točke razvoja. Kaj lahko pomenijo (tudi) genetske izboljšave, vsakdo, ki nekaj ve o semenih, dobro ve. Marsikomu se celo dlake naježijo. Podjetje Royal seeds je sicer razvejano in delujejo po vsem svetu, saj gre za podjetje s 30 letno tradicijo. Prodajajo tudi semena podjetja Tokita, ki izhajajo iz Japonske. A proizvodnja semen Tokite v resnici izvaja istoimensko podjetje v Indiji in ali so omenjena semena morebiti celo ožarčena z nedavnim sevanjem (iz Japonske), ali so iz Indije, pomešana s kakšno še drugo genetsko modifikacijo, ali od kod sploh so, tega ne vemo. Na vrečkah tega ne piše in to je tudi težko preveriti. Zato so lahko semena iz Indonezije, Kitajske, samo bog ve, od kod. Po besedah ljudi iz tega posla: “Napišemo pač tisto, kar zakonodaja zahteva od nas!” in to je to. Nisi obvezan kupca obvestiti, od kod so semen. Zakonodajna luknja prvič.

OKVIR: V letaku na internetu, podjetje Royal seeds ne skriva izjave, da se ukvarjajo z genetskimi modifikacijami in izboljšavami. To so njihove glavne točke razvoja in reklama. Njihova semena so tudi vsa tretirana.

 

Nihče pa nas, kupcev, ne vpraša nič. Torej za nas je dovolj samo tisto, kar zahteva zakonodaja. Pa še nekaj drži. Od enega od profesionalnih kmetovalcev sem dobil odkrito izjavo, ki tudi da za misliti: “Ljudje hočejo od mene, da jim prodam sadiko, ki bo zrastla 100% in to s čim večjim plodom. Kaj naj? Zaupam starim sortam? Khm. Ne morem. Bi propadel. Iskreno rečeno, bolj verjamem svojemu dobavitelju semen, že skoraj prijatelju, ki mi že leta prodaja semena. Ne vem točno, od kod so, vem samo to, da če so lansko leto dobro rodila, bodo tudi letos”. Semena pridejo osebno, v PVC vrečki, na kovinskih škatlah piše s flomastrom, napisano na roko, za katera semena gre. In to je to. Temu se reče semena na rinfuzo.

Kajti tisti, ki živijo od semenarstva ali prodaje plodov, razmišljajo manj čustveno, kot mi majhni kmetovalčki, s tistimi nekaj metri lastne zemlje. Ob misli in glasnem vprašanju omenjenem gospodu, kaj če so semena recimo od giganta Monsanto, je prišel le nem pogled. Lastnik tiste semenske hiše (iz Evrope), od koder naj bi bila semena, namreč JE Monsanto. Sem preveril. In na to vprašanje, sem spet izvedel, od nekoga tretjega, ampak že bolj diskretno: “ni težava s prodajo takih semen, dokler piše na njih – made in EU. To je vse, kar je potrebno!” Koliko pa je informacija prodajalca verodostojna, pa je odvisno le od njega samega. Zakonodajna luknja drugič.

Zanimivo, da me je nek naš znani strokovnjak za vrtičkarje, nekoč je celo deloval v Semenarni, čisto resno vprašal, da zakaj naj bi se nekdo ukvarjal z distribucijo genetsko spremenjenih semen na naš trg, še posebej če so namenjena samo vrtičkarjem. Trg je premajhen, v tem ne vidi smisla. Ampak odgovor, na smisel ali nesmisel prodaje GM semen lahko povem nekaj, kar sem v dolgih tednih raziskav spoznal. Semena so posel. Že dolgo so vsa modificirana in tretirana (tretirana semena se prepozna po barvi!). In kontrole nad njimi, v resnici ni ali jo je zelo malo. Morda lahko celo zapišem, da nismo več niti “GSO-free” država. Nihče ne more namreč reči, da smo kdaj sploh bili. Da boste pa razumeli to trditev, pa se vrnimo spet še malce nazaj, na našo osnovno zgodbo.

 

Je bila zadaj samo kraja intelektualne lastnine?

Da nekaj “smrdi” okoli semen Royal seeds, je res. Ampak ne tako, da bi lahko rekli – kriv je ta ali oni. Sploh ne. Zgodba gre drugače. Nihče takrat, pred meseci, ni poslušal bivšega direktorja G. Mavsarja, ki je opozarjal o tem, da ljudje iz italijanskega podjetja skrivajo ter uničujejo določene dokumente, ki bi Italijane prikazali v drugačni, bolj “črni” luči.

Kajti lastnik vrečke in dizajna, sploh ni Semenarna Ljubljana, ampak njena bivša zaposlena v Semenarni, ga. Kristina Škrbec. In tudi oblikovalec je bil isti. Tako, da to ni bila pomota. Namreč dizajn vrečke.

Kako se je to lahko zgodilo? Nekoč je bila omenjena gospa skrbnik blagovne znamke pri Semenarni. In tudi ostala. Tako je pač to. Ne želim iti dlje, ampak ta zgodba še zdaleč ni končana. Njo bi si namreč nazaj v Semenarno, v službo, želel eden od delnih lastnikov Semenarne. Ali zato, da bi tako lažje prodrli z več svojih semen na naš trg ali zaradi česa drugega, ne smem razkriti in tudi ni pomembno. Tudi g. Dorjan Smotlak, podjetje Planta, ki jih moram pohvaliti, ker so registrirali nekaj naših semen, večinoma pa ponuja semena iz Italije, kajti tam je po njegovih besedah ta posel najbolje razvit, me je opozoril, da ko se pogovarjamo o Semenarni, moramo ločiti na “prej in potem”. In tudi to, da Semenarna večinoma prodaja semena od istega dobavitelja, kot oni. Prelomnica je bila očitno prihod g. Mavsarja v Semenarno. Od takrat dalje je očitno šlo drugače, nekaterim iz Semenarne ne več tako lepo.Paprika botinečka žuta 199-korenje-ljubljansko-rumeno

 

Semenarna ima večinoma lastno pridelana semena

V tem vrtanju, kdo je kdo za kaj kriv, pa pojdimo naprej. Tanja Podobnik Pirc, pomočnica vodje sektorja za korporativno komuniciranje in marketing, je na vprašanje, češ ali je res, da vsem dobavlja eden in isti dobavitelj semen iz Italije, odgovorila niti nikalno, niti pritrdilno. Semenarna v glavnem pokriva vrtičkarje. Kaj pa se dogaja na področju kmetijstva, je že nova zgodba. S tem se Semenarna načeloma ne ukvarja, saj imajo ostali dosti močnejši tržni delež. Kmetje pač kupujejo seme, v katerega zaupajo in ne tistega, ki je bolj eko ali bio ali karkoli. Tanja P. Pirc: “Semenarne Ljubljana trži zelo širok izbor semen vrtnin, cvetlic in zelišč. Sodelujemo z različnimi in najbolj priznanimi semenskimi hišami v Evropi in na svetu. Italijanske semenarske hiše so za določene sorte vrtnin zelo priznane, saj ponujajo vrhunska semena nekaterih sort. Gre predvsem za določene proste sorte, ki jih kupimo drugje.

Sicer pa v Semenarni Ljubljana, na lastnem selekcijsko-poskusnem polju na Ptuju, sami pridelujemo osnovno seme 56 sort vrtnin in tako vzdržujemo značilnosti sort, ki so pomembne za naše kupce. Imamo tudi nekatere lastne sorte vrtnin: paradižnik Bon Pier, paradižnik Val, paprika Magdalena, solata Leda, motovilec Žličar in fižol Maslenec rani. Med drugim tudi ohranjamo preko 35 avtohtonih in udomačenih sort vrtnin in poljščin, ki so del kulturne dediščine naše države. V podjetju imamo vpeljano dvakratno kontrolo kakovosti. Najprej seme preverimo v laboratoriju (kalivost, čistost), nato pa še na vegetacijskih poskusih. Zato na Ptuju vsako leto posejemo vsa semena, preden jih damo v prodajo. Namen kontrole je namreč zagotovitev zastavljenih visokih standardov kakovosti”.

Semenarna Ljubljana prideluje semena na različnih koncih sveta. Pri nas se seme žlahtnini, drugi ga razmnožijo. Večinoma gre za sosednje države, nekaj malega tudi na daljnem vzhodu” in še dodala: “presenečeni smo nad trditvami ga. Škrbec, ki v Sloveniji zastopa podjetje, s katerim Semenarna uspešno sodeluje že vsaj 20 let, ne želimo pa tega komentirati”.

Na vprašanje ali bodo tožili Royal seeds zaradi kraje dizajna (intelektualna lastnina) ali ne, podjetje Semenarna ne želi odgovarjati. Če pomislite, da se celo še lahko zgodi, da omenjena gospa Škrbec-Semina pride nazaj na svoje bivše delovno mesto, je to celo še razumljivo. Čeprav meni ne.

 

OKVIR: Semena iz Semenarne Ljubljana NISO tretirana. Žal pa je v drobnem tisku na vrečkah navedeno nasprotno, ampak merodajen je dotisk s črnimi črkami, ob datumi. To neljubo napako bodo v kratkem odpravili.

 

Res je najboljše, da vedno sejemo slovensko

Kakorkoli. Za nekoga samo posel in profit, za drugega osebna, čustvena vpletenost. Drugi doktor, ki ga je pridobila Semenarna Ljubljana, je prišel iz daljne Argentine. Dr. Pablo Hirschegger. Deluje v centru na Ptuju in je več, kot samo strokovnjak. Dela z ogromno ljubezni, saj dobesedno ljubkuje tiste rastlinice in vsako posebej prijemlje v roke.

dr. Pablo in Darko Vernik, med presajanjem paprik.

dr. Pablo in Darko Vernik, med presajanjem paprik.

Da je razvil (pridelal) Slovenski česen, je posadil okoli 50 sadik česna, kolikor jih je našel na naših tleh. Bila so iz različnih področij. S križanjem je pridelal najboljšega. Tri leta je potreboval. Prvo leto so pridelali 4 tone sadik, ki so bile prodane v nekaj dneh. Letos jih bo morda na voljo 24 ton. A glede na vreme, je vprašanje. In zanimivo, da četudi bo ta količina res na voljo, glede na naše potrebe, to še vedno ne bo dovolj.

Vsekakor je nakup omenjenih sadik bolj varna naložba, kot v delnice na borzi, se je pošalil Iztok Verdnik, vodja sektorja za korporativno komuniciranje in marketing in še zaupal: “od 62 semen, je samo 5, ki so popolnoma zrastla na naši tleh. Ostalo smo samo vzgojili in očistili. Tako je dejstvo. Fizično nemogoče je za nas imeti več semen. Na voljo imamo samo 38 Ha površin, 11 oseb in 2 doktorja agronomije. Zahtev je pa veliko. Da je vmes, med posameznimi odseki vsaj kilometrski pas prostega. Da ne govorimo o našem podnebju, ki ni ustrezen “. Po njegovih besedah, je nemogoče, da bi bili mi s semeni sploh samozadostni. Zakaj pa je tako, pa bo bolje, da vprašamo kmetijsko ministrstvo. Sicer ne ljudi, ki so trenutno tam, ampak ekipe od prej. Večino denarja za raziskave, so raje vlagali v živinorejo, kot zelenjadarstvo. Nekje 30 proti 1 je bil ta odnos, v dobro živinoreje. Zakonodajna luknja, tretjič.

 

Na Ptuju

To, da ima Semenarna Ljubljana svoj preizkusni center je samo zato, ker ga, kot podjetje, na srečo potrebujejo. Nekoč so imeli celo laboratorij za certificiranje, ki bi ga danes (tudi ostali) krvavo potrebovali. Nekaj let nazaj ga je ga. Škrbec dala zapreti. Razlog neznan. Lahko bi dali vsa semen samo v kontrolo na KIS (Kmetijski inštitut), a zaradi odnosa do kupca, na Ptuju izvajajo svojo lastno kontrolo. Nekakšna trojna kontrola vsakič. S tem preprečijo, da se zgodi recimo to, kar se je ravnokar. Dobili so recimo 80 ton semena za solato. Po preizkusu sajenja pa so ugotovili, da je nekaljiv. “Če tega ne bi odkrili, bi na trg dali mrtvo seme. Opetnajstili bi kupce. Tako pa smo ga vrnili. Če se zgodba ponovi, bomo z njim seveda prekinili nadaljnje sodelovanje. Tudi na Kitajsko, je nekoč osebno hodil g. Simon Gartnar. Nič se ne prepušča naključju. Da bi imeli pa ves fižol iz Kitajske ali recimo isto cvetačo, kot vsi ostali na našem trgu, ni res”. To drži. Preverjeno.

dr. Pablo in slovenski česen.

dr. Pablo in slovenski česen.

Načeloma dajo semena vedno “pridelati” na vsaj dve različni področji. Običajno dvema izvajalcema. S tem se izognejo težavam, da bi recimo njihova semena, zaradi napake dobavitelja, kakorkoli propadla. To je običajna praksa v term poslu. Iztok Verdnik pa je opozoril še nekaj: “mi smo samo podjetje v prisilni poravnavi, ki želi preživeti, da reši zaposlene. Ne  moremo si v resnici privoščiti vzdrževanja nečesa, samo zato, da bi pomagali ljudem. Lahko smo samo poslovno korektni in pošteni. Žal, več ne. Imamo lastnike, ki želijo dobiček in izboljšanje poslovnega stanja”.

 

OKVIR: O zapletu in zadevi z vrečkami je prišel odgovor – Semenarna Ljubljana je z več kot 100-letnim delovanjem na slovenskem trgu vodilna na področju ponudbe najrazličnejših vrst in sort semen vrtnin, cvetlic in zelišč. Skozi vsa leta smo dokazovali, da sledimo trendom, se prilagajamo potrebam trga in hkrati vzdržujemo visoko kakovost semena. Z delom smo si pridobili zaupanje potrošnikov. Kot vodilni pri nas, imamo zelo prepoznavno, cenjeno in uveljavljeno blagovno znamko. Zato nas kopije na trgu ne presenečajo. Podobnost z našo blagovno znamko jemljemo kot potrditev, da delamo dobro. Sicer pa taki plagiati niso dobrodošli. Gre za zavajanje potrošnika. Konkurenca je uporabila vse naše razpoznavne elemente in si takega zavajanja potrošnikov ne bi smela dovoliti! Za zdaj šele razmišljamo o ukrepih, s katerimi bi zaščitili naše interese.

 

Res je. Taka je enostavna resnica. Kmetom je vseeno, kaj sejejo, samo da zraste. Tuji konkurenci tudi. Njim je celo vseeno, če sploh kaj zraste. Samo navadni ljudje (državljanska iniciativa), se borimo za semena, kot za svoja življenja, da je javnost že vsa zbegana.

Pa od kod in zakaj smo taki? Zakaj si pljuvamo v lastno skledo?

Upamo, da smo dojeli, da zgodba o Semenarni in bitka za njo ni bila samo medijsko napihnjena poteza ali paranoja civilnih posameznikov. Nikdar namreč ne veš, od kod in kje te bo tujec “s kolom po glavi”. Žal.

Žalostno je tudi to, da so pri tej zgodbi pomagali celo naši (ljudje). In tudi, da smo recimo na kmetijskem inštitutu Ljubljana, med pogovorom o fundaciji semen, poslušali “obrambni govor” na temo GSO semen ene od tamkajšnjih strokovnjakinj, češ da so “preverjena”, da niso tako “grozna”, da niso “dokazano strupena” in podobno.

Da ne omenjam tudi tega, da se naša živina hrani z GSO hranili in da kaj se potem zgodi v želodcih živali ali s tem mesom, ne upa nihče povedati na glas. Šepetaje vsi pravijo, da tisto ni dobro. Krasno. Neuradno proti, uradno za.

Pa kdaj se bomo naučili, da ni vse zlato, kar se sveti in da lahko tistih nekaj eurov več v žepu (posameznika), čez nekaj časa prinese težave vsem skupaj, na dolgi rok pa nikomur sreče?

 

Besedilo in fotografije: Dejan Ogrinec, revija JANA

7 Responses to Ne ravno nedolžna zgodba o semenih

  1. Tale članek je poln negativnih usmerjenj proti tujem podjetju. Ne ščitim jih, kar so naredili je stvar poslovne odločitve in timinga – če bi bilo naše slovensko podjetje dovolj agresivno, bi naredilo isto.

    Istočasno pa se govori o genetsko spremenjenih semenih. V rastlinstvu je križanje genetsko spreminjanje tako da je tudi ta informacija v članku dvomljiva.

    Članek očitno podpihuje jezo in slabo voljo brez konkretnih dokazov – manjka tudi slika naše in njihove embalaže. Še enkrat povdarim da ne ščitim tuje podjetje ampak grajam tale članek.

    • Graja sprejeta. Zakaj?
      Ker je nekaj res. NI samo to tuje podjetje krivo, da se je “cuzal” denar iz naše blagovne znamke S in da so nam že leta prodajali “sumljiva semena”.
      “Svinjarij” iz našega, slovenskega podjetja je tudi veliko in jih nisem objavil zaradi zaščite, recimo temu – našega domačega podjetja in da jim damo čas, da se izboljšajo.
      Vseeno pa, si takih mahinacij, kot se jih gre RoyalSeed, tudi naše omenjeno podjetje S (še) ni privoščilo.
      Fotografij obeh vrečk nisem objavil, ker so mi že v osnovi material za ta članek posredovali precej ogorčeni kupci; in kdor hoče videti, bo že videl.
      Veliko podatkov za tekst je prišlo tudi iz tujine, kjer so ljudje dosti bolj napadalni do GSO semen in bolj resno jemljejo bojevanje proti njim, kot mi.
      Križanje in manipulacija, kot besedi in uporabnostna oblika izboljšave semenske vrste, sta mi zelo znana. In če sem napisal gensko spremenjeno, je bilo tako tudi mišljeno. Eksplicitno!
      V bistvu pa je še nekaj res: zaradi etike in varnosti določenih informatorjev (iz Slovenije) za ta članek, je 50% podatkov iz članka izključenih. So “prevroči”. zato deluje zmedeno. Kajti resnica je še dosti hujša in “izdajalcev” je še dosti več. In tudi meni se v resnici ne zdi fer, da sem se “obesil” na samo eno ime.
      Lahko pa strnim resnico v en stavek: “semena so posel in v poslu so dovoljeni VSI prijemi; tudi tisti “trdi”!”
      To je vse kar bi dodal in naj si vsakdo od vas, v svojem srcu, oblikuje odgovor sam. Priporočam pa globok premislek!
      Dejan Ogrinec

  2. Ja, ko nam bo dovolj veliko ljudem skrb za zdrav sonaraven življenski stil na prvem mestu (namesto kapitala, in ne vem česa še vse zraven) se bo vse uredilo.

    Želim si samo, da bi nas bilo čimveč :* 🙂

    Mene tudi v firmi nadrejeni uči, kako se izsiljuje izvajalce in potem še misli da ima prav in kako dobro delo je naredil…
    Jaz mu sicer ne “solim” pameti, ampak delam kolikor lahko v korist vseh nas, saj smo vsi eno.

    Sončen pozdrav vsem

  3. super članek. vse pohvale

  4. Pozdravljeni
    Vse ok. Kaj pa Semenarna, ali res ne sadijo semen in jih nato semenijo na Kitajskem?

  5. Vse lepo in prav .Vsak kovač svojega konja hvali.Ne gre se tukaj toliko okoli embalaže.Bolj se gre zaradi razlik v semenskem materialu.Škoda res,da ne morem prilepiti slike nizkega stročjega fižola Semenarne Ljubljana,ki sploh ni vrtičkarski ampak je pakiran v škatlici industrijski.Posadil sem 2 sorte.Ena je sorta iz uvoza in druga je Semenarna Ljubljana.Res imaš kaj videt.Nizek fižol semenarne Ljubljana poganja 1 do 1,5 m dolge vitice tisti iz uvoza pa je pravi stročji.Ni problema Semenarna me lahko kontaktira ni problema in pride nekdo od semenarne pogledat kaj je zraslo.Druga stvar pa je rumeno korenje.V eni od trgovin sem izvedel,da je prepoved prodaje belega korenja.Včasih so mu rekli svinjsko.Le zakaj ??? Ljubljansko rumeno korenje še približno ni podobno tisti stari sorti,ki je prepovedana prodaja.Pa še moj telefon,da ne boste rekli,da se skrivam.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

*